(Iztok Lešer za bolnike  v ambulantah splošne in družinske medicine - 2004) 

Z besedo nespečnost opisujemo motnje spanja, kot so težave na začetku spanja, prebujanje čez noč, prezgodnje zbujanje in zbujanje z občutkom nespočitosti.  Gre za pogosto motnjo, saj jo vsaj enkrat v življenju doživi polovica vseh ljudi.

Ljudje potrebujemo različno količino spanja, potrebe pa se spreminjajo tudi s starostjo. Otroci spijo največ, s staranjem pa se potreba po spanju zmanjšuje. Zato ni čudno, da je nespečnost najpogostejša po 65. letu.

Nespečnost, ki traja le nekaj dni imenujemo prehodna nespečnost, kratkotrajna je nekaj tednov trajajoča  nespečnost, če pa imamo težave več kot 3 tedne je to kronična nespečnost.

Nespečnost se pojavlja v naslednjih okoliščinah:

 
-       Vsiljene spremembe ritma spanja: nočno delo, potovanje z letalom preko več časovnih območij - jet lag.

-       Telesne bolezni: bolezni dihal (zlasti astma), bolezni srca in ožilja (npr. srčno popuščanje), bolezni žlez z notranjim izločanjem,  bolezni prebavil (npr. refluksna bolezen) in nevrološke bolezni.

-       Zdravila: stimulansi (npr. zdravila za hujšanje in amfetamini), nekateri antidepresivi, kortikosteroidi, diuretiki, antiepileptična zdravila, nekatera zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka.

-       Duševne motnje: tesnoba, depresija, psihotične motnje.

-       Stresne situacije: pomembni dogodki, težave na delovnem mestu, finančne težave.

-       Zloraba psihoaktivnih snovi: npr. zloraba poživil in nenadna odtegnitev alkohola ali uspaval.

-       Razvade: pitje alkohola, kajenje, uživanje pijač, ki vsebujejo kofein (kava, čaj, nekatere brezalkoholne pijače).

 
Pri nespečih ljudeh pogosteje najdemo še naslednje značilnosti: ženski spol, višja starost, samski stan, ločitev,  smrt partnerja, nezaposlenost in slabe socialne razmere. 

Nespečnost je lahko motnja začetka spanja, nemiren spanec ali prezgodnje prebujanje.

Znaki resne nespečnosti so lahko: glavobol, težave pri dihanju, utrujenost, bolečine v mišicah, motnje koncentracije. Takrat je potreben pregled pri zdravniku.

Zdravniku povejte o morebitnih stresih, ki jih preživljate in o življenjskih spremembah, ki se vam morda dogajajo v zadnjih tednih. Kronična nespečnost ima lahko vzrok v telesnih ali psihičnih motnjah, zato je včasih potrebno opraviti telesni pregled  in nekatere dodatne preiskave.

Pomembno je, da zdravniku poveste o svojih razvadah in o jemanju zdravil (tudi tistih, ki se dobijo brez recepta).  

Cilj zdravljenja je vzpostavitev normalnega ritma in kvalitete spanja. Če je nespečnost posledica telesne ali duševne motnje, je potrebno zdraviti predvsem to motnjo.

Nespečnost zdravimo z zdravili, veliko pa lahko pomagate tudi sami.
 

Zdravila
Pomirjevala in uspavala vplivajo na možganske celice, umirjajo njihovo aktivnost ter povzročajo zaspanost. Uporabljamo jih le nekaj tednov, ker večina po daljšem jemanju povzroča odvisnost.

Nekatera druga zdravila (antidepresivi, antihistaminiki) prav tako povzročajo zaspanost, vendar jih za zdravljenje nespečnosti redkeje uporabljamo. V blažjih primerih lahko pomagajo tudi pripravki, ki se dobijo v lekarnah brez recepta. 

Pomembna je vzpostavitev dobre higiene spanja -  navad, ki povrnejo zdrav spanec. 


12 priporočil za boljši spanec:

1. Zmanjšajte ali prenehajte uživati kofein (kavo, čaj, kolo), alkohol in nikotin.

2. Izogibajte se velikim količinam tekočine pred spanjem.

3. Ne hodite spat lačni ali preveč siti.

4. Ne dremajte čez dan.

5. Določite si urnik spanja - vsak dan pojdite spat in se prebujajte ob isti uri.

6. V posteljo pojdite šele, ko ste zaspani.

7. Kadar ne zaspite v 15 - 30 minutah, vstanite iz postelje in počnite kaj sproščujočega, dokler ne postanete res zaspani. Po potrebi korak 7 ponovite.

8. Spite dovolj, vendar ne preveč - vstanite, ko se počutite spočiti.

9. Redno telovadite (vsaj trikrat tedensko), vendar ne zvečer pred spanjem.

10. Izogibajte se skrajnim temperaturam, hrupu in svetlobi v spalnici. Privoščite si kvalitetno vzmetnico. Ne glejte na uro, preverjanje odganja spanec.

11. Večerne aktivnosti naj bodo tihe, mirne in sproščujoče (branje dobre knjige, poslušanje glasbe, tehnike sproščanja, topla kopel).

12. V postelji ne delajte, se ne učite  in ne glejte televizije. Naj bo vaša spalnica prostor brez stresov, vaša postelja pa namenjena le intimnostim in spanju.

 

Vzemite si čas in naredite naslednjo vajo sproščanja dvakrat dnevno (po 15 minut). Po nekaj dnevih boste bolje spali.

(Informacija na spletu ne more nadomestiti pogovora z zdravnikom!
 
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z menoj. 

Če ne boste našli odgovorov na svoja vprašanja, me lahko pokličete na TELEFON 090 93 60 44 VSAK DAN OD 21:00 do 00:00 (poskusite lahko tudi druge ure) in svetoval vam bom osebno. Če se ne oglasim takoj poskusite kasneje ali naslednji dan. Cena klica je 1,9900 €/minuto.  Iztok Lešer, dr.med., specialist psihiatrije