Vprašanje:

Zanima me kaj več o čustveno neuravnovešeni osebnostni motnji ( ČNOM ). Moja diagnoza je čustveno neuravnovešena osebnostna motnja z občasnimi psihotičnimi dekompenzacijami. Kaj to pomeni? Zakaj nastane? Je ozdravljiva?
Vesela bi bila, če bi tudi pod temo "O duševnih motnjah" dodali kaj o osebnostnih motnjah, ker je tega na spletu in tudi v literaturi zelo malo ( predvsem v slovenščini ). Ali tovrstne motnje ne štejemo med duševne bolezni, oz. zakaj se piše samo o shizofrenijah, psihozah, anskioznosti, bipolarni motnji in depresiji, o osebnostnih motnjah pa bore malo, čeprav jih poznam kar nekaj s tako diagnozo??? Hvala za odgovore, lep pozdrav!

Odgovor:

Borderline ali čustveno neuravnovešena osebnostna motenost je uvrščena v mednarodno klasifikacijo bolezni. Gre za osebnostno motnjo, za katero je značilna težnja k impulzivnemu reagiranju, ne glede na posledice; razpoloženje je nepredvidljivo in muhasto. Obstaja nagnjenost k izbruhom čustev in nesposobnost nadzorovanja vedenjskih eksplozij. Kaže se tendenca k prepirljivosti in sporom z drugimi, zlasti še, če se impulzivna dejanja onemogočajo. Ta diagnoza pravzaprav pokriva spekter motenj, ki po mnenju nekaterih tičijo na meji (od tod ime borderline - mejno) med motnjami razpoloženja (kot je depresija in bipolarna motnja) in shizofrenijo. Izrazita nihanja razpoloženja, depresivnost, anksioznost, razdražljivost, impulzivnost se menjavajo, nekateri poročajo o izrazitih občutjih praznine.  S tem je povezana tudi suicidalnost in pri nekaterih občasna psihotičnost.Borderline osebnostno motnjo razlagajo na različne načine, pravega vzroka pa znanost ne pozna. Eni pripisujejo največji pomen problematičnemu odnosu med otrokom in nesprejemajočimi starši v zgodnjem otroštvu; premalo sprejemanja s strani staršev pripelje do slabše samopodobe, visoke odvisnosti od staršev in težav pri kakršnikoli separaciji. Staršem ljudi z borderline osebnostno ali čustveno neuravnovešeno motnjo so pripisovali zavračanje ali zanemarjanje otroka, neprimeren in nestalen čustveni odnos do otroka in številne nadomestne objekte za mater in očeta v zgodnjem otroštvu. Zato nekateri ljudje s to motnjo svoje starše označujejo kot nepozorne ali pa nasprotno kontrolirajoče, ali celo zlobne. Pogosto so primarne družine ljudi s to motnjo v zgodnjem bolnikovem otroštvu doživele pomembno smrt ali ločitev.
Druge teorije polagajo velik pomen zgodnji travmi kot vzroku nastanka te motnje. Nekaterim se zdi pomembna pri nastanku zgodnja psihična ali spolna zloraba.
Tretji pa spet pomen pripisujejo biološkim razlogom: pri ljudeh z borderline, ki so bili tudi močno impulzivni, kar se je kazalo v poskusih samomora in agresivnosti do drugih, so odkrili nizke vsebnosti nevrotransmiterja serotonina v možganih. Pri tistih, ki so imeli psihotične epizode, so odkrili moteno ravnovesje dopamina. V podporo biološkim teorijam nastanka borderline osebnostne motnje je tudi dejstvo, da imajo bližnji sorodniki oseb s to motnjo petkrat večjo možnost, da tudi sami zbolijo za enako motnjo.
Nekateri sociokulturni teoretiki pa trdijo, da borderline osebnostna motnja nastaja predvsem v obdobjih, ko se neka kultura spreminja prehitro, se dezintegrira in izgublja svojo koherentnost (s tem povezano se spreminja tudi vloga družine). V skladu s to teorijo v zadnjih desetletjih opažamo velik porast te in podobnih osebnostnih motenj.

Borderline osebnostno motnjo zdravimo z zdravili (antidepresivi, antipsihotiki in tudi stabilizatorji razpoloženja) ter s psihoterapijo.

(Informacija na spletu ne more nadomestiti pogovora z zdravnikom!
 
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z menoj. 

Če ne boste našli odgovorov na svoja vprašanja, me lahko pokličete na TELEFON 090 93 60 44 VSAK DAN OD 21:00 do 00:00 (poskusite lahko tudi druge ure) in svetoval vam bom osebno. Če se ne oglasim takoj poskusite kasneje ali naslednji dan. Cena klica je 1,9900 €/minuto. 

Iztok Lešer, dr.med., specialist psihiatrije