Domov
Glasovanje
O duševnih motnjah
Definicije
Splošno o duševnih motnjah
Vzroki nastanka duševnih motenj
Anksiozne motnje
Depresija - na kratko
Depresija - obširno
Nosečnost, depresija, antidepresivi
Bipolarna motnja
Psihoza
Blodnjava motnja
Shizoafektivna motnja
Borderline osebnostna motnja
Shizotipska motnja
Alzheimerjeva bolezen
Bulimija
Anoreksija
Spolne disfunkcije
Prezgodnja ejakulacija
Parafilije
Samopoškodbeno vedenje
Odvisnosti (kanabis, heroin, kokain)
Homoseksualnost - ni motnja
Prisilna hospitalizacija
Kdo se boji psihiatrije in zakaj
O zdravilih
Pomagajmo si sami
Kako živeti modro?
Stari odgovori psihiatra
Klepetalnica
Povezave


Vzrok za nastanek duševnih motenj so lahko številni dejavniki. Različne šole in znanosti ponujajo različne teorije. Najbolj znane so biološka, psihološka in socialna razlaga (saj je tudi človek bio-psiho-socialno bitje).

Najbolj znana in z dokazi podkrepljena je BIOLOŠKA TEORIJA nastanka duševnih motenj: človek z duševno boleznijo ima spremenjeno strukturo možganov ali pa je spremenjena njihova funkcija. Torej gre pri duševnih motnjah za odstopanja od normalne možganske strukture ali funkcije. Pri ljudeh s shizofrenijo so tako na primer  v visokem odstotku našli povečane možganske ventrikle in zmanjšano sivo substanco možganske skorje.

Veliko študij kaže tudi na to, da povzroča duševne motnje neravnovesje med snovmi, ki jih (tudi normalno) izločajo možganske celice. Te snovi so številne in jih imenujemo nevrotransmiterji. Pri depresiji in anksioznosti na primer so raziskave pokazale neravnovesje med nevrotransmiterjema serotoninom in noradrenalinom.  Pri psihozi ima velik pomen dopamin,  pri demenci pa acetilholin.

Končno so tudi genetske študije (predvsem na dvojčkih) potrdile, da sta shizofrenija in bipolarna motnja  zelo verjetno podedovani, kar je tudi ena od bioloških razlag nastanka duševnih motenj.

Pri duševnih motnjah, kakršne so shizofrenija, bipolarna motnja, depresija, obsesivno kompulzivna motnja itd. se je razvila razprava o tem, ali je za nastanek pomembnejša genetska komponenta ali psihološki razvoj in vpliv pomembnih oseb na otroka v prvih letih življenja. Moderna znanost zagovarja pomen obeh komponent s posebnim poudarkom na dednih dejavnikih. Pri enojajčnih dvojčkih, ki so imeli (eden ali oba) duševno motnjo in so jih vzgajali narazen, v različnih družinah, so dokazali velik pomen dednosti in manjši pomen vzgoje.

Čeprav so v moderni medicini najbolj sprejete zgoraj opisane biološke teorije pa pri obravnavi bolnikov upoštevamo tudi PSIHOLOŠKE RAZLAGE. Psihološki teoretiki domnevajo, da lahko psihološki konflikt, kriza, stres ali psihološka travma pri človeku privede do nastanka duševne bolezni. Na primer, človek, ki ga je v otroštvu ugriznil pes, lahko dobi neracionalen strah ali fobijo pred psi. Odrasel, ki je bil v otroštvu priča hujšim in trajnejšim stresom (npr. nestalen odnos s pomembno osebo v zgodnjem otroštvu, hudi konflikti v družini, nedosleden način vzgoje s skrajnostmi) pa lahko zboli za anksioznostjo, depresijo ali celo psihozo.

Sociologi v SOCIALNIH TEORIJAH nastanka duševnih motenj pa predpostavljajo, da je lahko duševna bolezen povezana ali pa je celo direktna posledica pomembnih dogodkov in stanj v človekovem okolju.  Večje število duševnih motenj so zabeležili po vojaških akcijah na določenem območju ali pa po večji naravni ali drugačni katastrofi (npr. po terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra).

Večina strokovnjakov se strinja, da gre pri nastanku duševnih bolezni za vpliv in kombinacijo vseh treh - bioloških, psiholoških in socialnih - dejavnikov.


(Informacija na spletu ne more nadomestiti pogovora z zdravnikom!
 
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z menoj. 

******************************************************************************
Obvestilo! Od 1. do 20.8.2013 zaradi odsotnosti na spodnjem telefonu ne bom dosegljiv.

**********************************************************************

Če na tej spletni strani ne najdete odgovorov na svoja vprašanja, lahko vsak dan POKLIČETE NA TELEFON 090 54 54 in poskusil vam bom svetovati osebno.

Telefon je plačljiv! Iz omrežja Telekoma Slovenije je cena klica 2,19 €/minuto, cene iz drugih omrežij določajo njihovi operaterji. 

ČE SE NE OGLASIM TAKOJ, POKLIČITE KASNEJE ALI NASLEDNJI DAN.

Iztok Lešer, dr.med., specialist psihiatrije