Shizotipske motnje ni enostavno pojasniti, saj gre za diagnostično entiteto, ki je na meji med pravimi duševnimi motnjami kot so shizofrenija ali bipolarna motnja in motnjami osebnosti (kot je na primer narcisistična ali paranoidna osebnostna motnja). Ameriška psihiatrija jo tako uvršča med osebnostne motnje, evropska pa jo v svoji klasifikaciji (ICD-10) postavlja med duševne motnje takoj za shizofrenijo. Včasih so shizotipsko motnjo poimenovali tudi psihopatska shizofrenija ali latentna shizofrenija. Verjetno je imelo v preteklosti kar nekaj bolnikov z diagnozo shizofrenije v resnici shizotipsko motnjo.

Med sorodniki bolnikov s shizotipsko motnjo pogosteje najdemo različne psihotične motnje, največkrat shizofrenijo, zato domnevajo, da sta motnji genetsko povezani.

Tudi pri shizotipski motnji gre, podobno kot pri shizofreniji, za spremenjeno mišljenje in čustvovanje, človek je tudi socialno nespreten in umaknjen, opaziti je bizarno razmišljanje in nenavadno vedenje, kontakt z realnostjo je šibkejši, vendar pa pravih shizofrenskih znakov in simptomov pri shizotipski motnji ne najdemo.

Pojavlja se pri približno 3% odraslih ljudi. Potek je kroničen in nihajoč.

Bolnik s shizotipsko motnjo pogosto živi sam zase, je ekscentričen, imajo ga lahko za čudaka, čustveno je odmaknjen, hladen, v medčloveških odnosih in socialnih situacijah je nepristen in neustrezen. Opaziti je elemente takoimenovanega magičnega mišljenja (lahko npr. Globoko verjame v astrologijo, jasnovidnost, telepatijo ali ima druga neobičajna verovanja). Pogosto je tudi sumničav, nezaupljiv, z različnimi nenavadnimi idejami. Občasno je lahko globlje anksiozen, razpoloženje pa zaniha v depresivnost.

Ob stresu lahko pride pri človeku s shizotipsko motnjo tudi do kratkotrajnih psihotičnih stanj s halucinacijami in blodnjami, ki pa relativno hitro izzvenijo.

Le v redkih primerih se shizotipska motnja prelevi v shizofrenijo ali v druge vrste psihozo. Kar nekaj bolnikov je v obdobjih poslabšanj in depresivnosti samomorilno razpoloženih. Veliko pa si jih, kljub nenavadnemu načinu razmišljanja in čustvovanja, ustvari družino, se zaposlijo in živijo funkcionalno in zadovoljivo življenje.

Zdravljenje je psihoterapevtsko in farmakoterapevtsko. Upoštevati je treba posebnosti v načinu razmišljanja. Nekateri bolniki so vključeni v različne kulte in sekte, verjamejo v okultno itd. Zato mora terapevt na to gledati s profesionalno toleranco in razumevanjem. Glede na predominantnost posameznih skupin simptomov pa uporabljamo pri zdravljenju tudi zdravila - antipsihotike in antidepresive.

(Informacija na spletu ne more nadomestiti pogovora z zdravnikom!
 
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z menoj. 

Če ne boste našli odgovorov na svoja vprašanja, me lahko pokličete na TELEFON 090 93 60 44 VSAK DAN OD 21:00 do 00:00 (poskusite lahko tudi druge ure) in svetoval vam bom osebno. Če se ne oglasim takoj poskusite kasneje ali naslednji dan. Cena klica je 1,9900 €/minuto. 

Iztok Lešer, dr.med., specialist psihiatrije