Domov
Glasovanje
O duševnih motnjah
Definicije
Splošno o duševnih motnjah
Vzroki nastanka duševnih motenj
Anksiozne motnje
Depresija - na kratko
Depresija - obširno
Nosečnost, depresija, antidepresivi
Bipolarna motnja
Psihoza
Blodnjava motnja
Shizoafektivna motnja
Borderline osebnostna motnja
Shizotipska motnja
Alzheimerjeva bolezen
Bulimija
Anoreksija
Spolne disfunkcije
Prezgodnja ejakulacija
Parafilije
Samopoškodbeno vedenje
Odvisnosti (kanabis, heroin, kokain)
Homoseksualnost - ni motnja
Prisilna hospitalizacija
Kdo se boji psihiatrije in zakaj
O zdravilih
Pomagajmo si sami
Kako živeti modro?
Stari odgovori psihiatra
Klepetalnica
Povezave


Vprašanje: Stara sem 27let. PO ENEM LETU IN POL PREMORA PO PREKINITVI RESNEJŠE ZVEZE, SEM SE SPET ZALJUBILA. KO GA ZAGLEDAM, MI PULZ NARASTE NA 200/MIN IN ČUTIM "METULJČKE" V TREBUHU. Znjim bi se samo ljubila in ljubila čutila njegov MOČEN objem.... nikoli, pa ne doživim orgazma. tudi oralno ne. Tako je bilo tudi pri prvem fantu, a po nekaj mesecih sem se sprostila in sem doživela orgazem, vendar vedno ob draženju spol. z roko ali njegovim jezikom. Nikoli med sexom. zakaj? in zakaj čutim željo samo po dolgem vročem ljubljenju, spolno pa se ne vzburim? oz. ne, ne čutim take grozne potrebe po vrhuncu.

Odgovor:

Hvala za vprašanje, vzpodbudila ste me, da sem pregledal nekaj literature, saj se sicer ne ukvarjam prav dosti s tem področjem.

Spolne disfunkcije so, v nasprotju z marsikatero drugo duševno motnjo, zelo pogoste in povzročajo veliko težav prizadetim. Spolna frustriranost, občutki krivde zaradi neuspeha, izguba samospoštovanja in partnerski problemi so tipične psihološke posledice spolne disfunkcije.  Spolna disfunkcija je lahko celo razlog za ločitev, kar je verjetno nepotrebno, saj smo pri zdravljenju spolne disfunkcije dokaj uspešni.

Spolne disfunkcije so podobne pri heteroseksualnih in homoseksualnih parih in terapevti uporabljajo podobne metode, kadar zdravijo take in drugačne pare. Kadar moški spolni ud ne otrdi je nepomembno, katerega spola je njegov partner.

Spolne disfunkcije definiramo kot »psihofiziološke motnje, ki onemogočajo posamezniku, da bi imel in/ali užival v spolnem odnosu«.

Masters in Johnsonova sta že 1966. leta opisala 4 faze spolnega ciklusa. Disfunkcije prizadenejo prve tri faze spolnega ciklusa: fazo spolne želje, fazo vzburjenja in fazo orgazma, medtem ko je zadnja faza resolucije v resnici le relaksacija in umirjanje po orgazmu.

Faza spolne želje ali poželenja je občutek potrebe po spolnem odnosu, prisotnost spolih fantazij in sanjarjenja ter občutkov spolne privlačnosti do drugega. Disfunkcije v tej fazi so pomanjkanje ali izguba spolne želje (pomanjkanje interesa za spolnost, posledično tudi manjša spolna aktivnost) in seksualna averzija (ljudje s to motnjo doživljajo spolni odnos kot neprijeten, namesto vzburjenja občutijo odpor, gnus, tesnobo, strah).

Fazo spolnega vzburjenja spremljajo telesne spremembe, povišanje srčnega utripa, hitrosti dihanja, mišične napetosti, krvnega pritiska, poveča se pretok krvi skozi medenico, razširitev žil tega področja pa povzroči erekcijo penisa pri moških in primerljivo spremembo klitorisa in zunanjega spolovila pri ženski. Disfunkcije v tej fazi so moška erektilna disfunkcija (prej so jo imenovali impotenca) ter ženska motnja seksualnega vzburjenja (prej znana kot frigidnost). 

Fazo orgazma sestavljajo mišična krčenja v medeničnem področju. Najpogostejša motnja te faze pri moškem je prezgodnja ejakulacija (definirana kot izliv po minimalnem spolnem draženju pred ali kmalu po penetraciji penisa v vagino in preden si moški to želi). Manj pogosta je nesposobnost moškega, da doseže orgazem, navkljub zadostni stimulaciji, kar imenujemo moška orgazmična disfunkcija ali odložena ejakulacija.  Pri ženskah imenujemo motnjo te faze ženska orgazmična disfunkcija ali zavrti orgazem pri ženski. Nekaj časa si strokovnjaki niso bili edini v tem, ali imajo ženske, ki ne doživijo orgazma med spolnim odnosom tj. med prodiranjem penisa v vagino, ga pa dosežejo s partnerjem med direktno stimulacijo klitorisa s partnerjevo roko ali usti, spolno disfunkcijo ali ne. Dandanes so si edini, da so ženske, ki doživljajo tak »klitoralni« orgazem, povsem normalne in zdrave. 

Ne povsem umeščene v posamezen faze pa so seksualne bolečinske motnje. Pri vaginizmu gre za spastično skrčenje mišic zunanje tretjine vagine, kar prepreči penetracijo penisa. Pri disapervniji pa oseba (moški ali ženska) občuti med spolnim odnosom hude bolečine v genitalijah.  

Glede na vse povedano gre pri vas le za različico takoimenovanega »klitoralnega« orgazma in ne za zavrt orgazem. Torej, kako naprej? S partnerjem poiščita način, da vama bo obema prijetno. Njemu morate razložiti svojo potrebo po draženju, ljubkovanju, ljubljenju, ki ima v vašem primeru prednost pred samim spolnim odnosom v ožjem pomenu besede - za vas prodiranje penisa v vagino ni najpomembnejši del spolnosti. Partner naj se potrudi in vas privede do orgazma z roko ali usti, potem pa imejta še klasičen odnos s prodiranjem v vagino. Tako boste vi slej ko prej začela doživljati orgazme, on pa tudi ne bo prikrajšan za »klasičen seks«. Sčasoma boste morda tudi med prodiranjem penisa v vagino začeli doživljati priejtnejše občutke, še posebej, če vas bo partner pred tem večkrat privedel do vrhunca oralno ali s prsti.

Pa veliko užitkov!

(Informacija na spletu ne more nadomestiti pogovora z zdravnikom!
 
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z menoj. 

******************************************************************************
Obvestilo! Od 1. do 20.8.2013 zaradi odsotnosti na spodnjem telefonu ne bom dosegljiv.

**********************************************************************

Če na tej spletni strani ne najdete odgovorov na svoja vprašanja, lahko vsak dan POKLIČETE NA TELEFON 090 54 54 in poskusil vam bom svetovati osebno.

Telefon je plačljiv! Iz omrežja Telekoma Slovenije je cena klica 2,19 €/minuto, cene iz drugih omrežij določajo njihovi operaterji. 

ČE SE NE OGLASIM TAKOJ, POKLIČITE KASNEJE ALI NASLEDNJI DAN.

Iztok Lešer, dr.med., specialist psihiatrije)