Domov
Glasovanje
O duševnih motnjah
Definicije
Splošno o duševnih motnjah
Vzroki nastanka duševnih motenj
Anksiozne motnje
Depresija - na kratko
Depresija - obširno
Nosečnost, depresija, antidepresivi
Bipolarna motnja
Psihoza
Blodnjava motnja
Shizoafektivna motnja
Borderline osebnostna motnja
Shizotipska motnja
Alzheimerjeva bolezen
Bulimija
Anoreksija
Spolne disfunkcije
Prezgodnja ejakulacija
Parafilije
Samopoškodbeno vedenje
Odvisnosti (kanabis, heroin, kokain)
Homoseksualnost - ni motnja
Prisilna hospitalizacija
Kdo se boji psihiatrije in zakaj
O zdravilih
Pomagajmo si sami
Kako živeti modro?
Stari odgovori psihiatra
Klepetalnica
Povezave



BIPOLARNA MOTNJA (BM)  ali BIPOLARNA AFEKTIVNA MOTNJA ali BIPOLARNA MOTNJA RAZPOLOŽENJA (stari naziv: Manično depresivna psihoza)  je motnja v delovanju možganov, ki povzroča nepredvidljiva nihanja razpoloženja.

Ljudje z BM nihajo iz čustveno povišanega stanja veselja (manije) v čustveno upočasnjeno stanje žalosti in potrtosti (depresijo).

Nihanje iz ene v drugo fazo bolezni si lahko zamislimo  kot sinusno krivuljo.

Prizadene 1% populacije (1 osebo na 100 ljudi). Ženske in moški zbolijo enako pogosto.

Pojavi se običajno med 20. in 40. letom.

Ženske tipično večkrat doživijo depresivno fazo, moški pa so lahko večkrat manični.

1/3 ljudi z BM ima simptome vse življenje. Ti simptomi lahko nezdravljeni vplivajo na življenje posameznika in na odnose, ki jih ima tak posameznik z okolico. V maniji se lahko ljudje obnašajo neprevidno in tvegajo več kot ostali, saj reagirajo impulzivno in se ne zavedajo, kako tvegano je lahko njihovo obnašanje.

V depresivni fazi se človek zapre sam v sebe, se izolira od okolja, umakne v samoto. To lahko resno vpliva na odnose v družini, s prijatelji, ali pa vodi do težav v šoli ali na delovnem mestu.


Natančen vzrok za BM še ni znan. Znanstveniki menijo, da gre za neravnovesje med različnimi snovmi v možganih, predvsem za neravnovesje med serotoninom in noradrenalinom.

Verjetna je tudi genetska, dedna komponenta, ki prispeva k razvoju bolezni.

Več o vzrokih za nastanek duševnih motenj najdete na tej povezavi.


Simptomi BM spadajo v tri skupine:manijodepresijokombinacijo manije in depresije
 

V MANIČNI FAZI:

-         ima bolnik privzdignjeno, veselo ali razdražljivo razpoloženje

-         ima povečano samozavest in zelo dobro mnenje o sebi

-         se počuti zelo pomembnega (grandiozne ali megalomanske ideje)

-         potrebuje zelo malo ali sploh nič spanja

-         govori hitreje kot običajno

-         ima prehitevajoče misli in ideje

-         je raztresen, ga lahko hitro preusmerimo na drugo temo

-         je nemiren, agitiran

-         se nagiba k impulzivnim dejanjem, zapravljanju, zlorabi alkohola, promiskuitetnemu vedenju, ko se nepremišljeno spusti v spolne aktivnosti in ne pomišlja na posledice ali nevarnosti.
 

V DEPRESIVNI FAZI:

-         se počuti bolnik na tleh, žalosten, potrt, brezvoljen

-         lahko shujša

-         ima težave s spanjem

-         nima energije in se lahko počuti zelo utrujen

-         se počasi premika

-         lahko je tudi nemiren, agitiran ali nervozen

-         se počuti nevrednega, brez izhoda

-         se s težavo koncentrira in usmerja pozornost

-         se ne zanima za delo, hobije ali druge aktivnosti

-         se počuti tako, da bi najraje končal svoje življenje (misli na samomor)

 
Nekatere osebe z BM imajo mešanico obeh tipov simptomov.


Psihiater se z bolnikom pogovori, pogovori se tudi s svojcem in pridobi zgodovino poteka bolezni, mogoče podobne težave pri drugih članih družine.

Včasih so obdobja manije manj očitna in so predvsem v ospredju faze depresije, kar lahko napačno vodi v diagnozo depresivne motnje.

Določitev ali ima oseba le depresijo ali pa se obdobja in faze depresivnosti izmenjujejo z obdobji maničnosti včasih zahteva dolgotrajnejše opazovanje. 


Čeprav zdravila, ki bi BM pozdravilo, še ne poznamo, obstajajo zdravila, ki uspešno kontrolirajo in odpravljajo simptome.

Zdravljenje je razdeljeno na medikamentozno in psihoterapijo.

Psihoterapija pomeni obravnavo čustvenih, vedenjskih, osebnostnih in drugih problemov in težav s pogovorom s psihoterapevtom, ki je ustrezno usposobljen za to.

Zdravila, ki jih predpisujemo pri BM so različna. Kaj predpišemo kateremu bolniku je odvisno od faze bolezni, globine in jakosti simptomov, drugih posebnosti in značilnosti bolnika, morebitnih drugih bolezni ali zdravil, ki jih bolnik že uživa itd.

Ko smo enkrat z zdravili začeli kotnrolirati hude faze in nihanja bolezni preidemo na izjemno pomembno vzdrževalno zdravljenje, ki v naslednjem obdobju brez nihanj razpoloženja ponovitev le-teh preprečuje.


Več o zdravilih, ki jih uporabljamo pri zdravljenju BM si preberite na tej povezavi


Redni obiski pri lečečem psihiatru oziroma redne kontrole tudi takrat, kadar se bolnik počuti dobro, so zelo pomemben sestavni del zdravljenja. Na kontrolah bo zdravnik občasno preveril nivoje litija, karbamazepina ali valproata v krvi in prilagodil odmerek zdravila glede na izvide in bolnikovo počutje.

 Angažiranje in podpora s strani družinskih članov, prijateljev in partnerja je več kot dobrodošla. Ljudje v bolnikovi okolici pogostokrat prej zaznajo prve znake poslabšanja bolezni kakor bolnik sam. Zato jke pomembno, da bolnik zaupa ljudem, s katerimi živi, da ga bodo pravočasno opozorili, naj obišče zdravnika, ko se bodo pojavili znaki depresije ali manije. Tako bo lahko zdravnik prilagodil predpisana zdravila in tako preprečil globlje poslabšanje bolezni. 


 (Informacija na spletu ne more nadomestiti pogovora z zdravnikom!
 
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z menoj. 

******************************************************************************
Obvestilo! Od 1. do 20.8.2013 zaradi odsotnosti na spodnjem telefonu ne bom dosegljiv.

**********************************************************************

Če na tej spletni strani ne najdete odgovorov na svoja vprašanja, lahko vsak dan POKLIČETE NA TELEFON 090 54 54 in poskusil vam bom svetovati osebno.

Telefon je plačljiv! Iz omrežja Telekoma Slovenije je cena klica 2,19 €/minuto, cene iz drugih omrežij določajo njihovi operaterji. 

ČE SE NE OGLASIM TAKOJ, POKLIČITE KASNEJE ALI NASLEDNJI DAN.