Zame osebno ni nihče s psihozo običajen. Vsak je junak svojega življenja in vsega občudovanja vreden, saj se mora soočati z lastnimi strahovi in premagovati svojo resno bolezen. Kljub temu vsi, ki jih poznam, najdejo svojo pot v življenju. Marsikomu od njih uspe končati šolanje, najti primerno zaposlitev in si ustvariti družino. Nekateri se morajo zadovoljiti tudi z manj ugodnim potekom bolezni, pa se znajo kljub vsemu nasmejati in biti hvaležni za majhne korake naprej. Res jih vse globoko spoštujem in verjamem vanje.

Psihoza je resna duševna motnja - motnja delovanja možganov. Bolniki doživljajo blodnje (misli in napačne ideje, ki se zdijo bolnikom povsem realne, drugi pa jih ne razumejo ali se z njimi ne strinjajo) in halucinacije (vidijo, vonjajo, okušajo ali slišijo stvari, ki jih drugi ne, ali slišijo govoriti glasove o njih).

Psihoz je več vrst :

-       shizofrenija

-        paranoja

-        psihoze zaradi uživanja škodljivih snovi (npr. alkohola, marihuane)

-        psihoze po poškodbi glave

-        psihoza v okviru demence

Psihoza prizadeva enako pogosto moške in ženske, le da te zbolijo v povprečju pet let pozneje. Ponavadi se psihoza pojavi med dvajsetim in tridesetim letom. Za to boleznijo zboli približno 150 ljudi od 100 000, kar pomeni, da je bolezen razmeroma redka.

Simptomi psihoze prizadenejo vsa področja človekove duševnosti:

- zaznavanje

- mišljenje

- čustvovanje

- spoznavanje

- vedenje


Psihoza poteka navadno v ciklih - zagonih, ko se poslabša, nato pa spet izboljša. Vmes so tudi obdobja, ko se zdi bolnik povsem zdrav. Vendar pa v obdobju akutne  ali pa psihotične faze ne more logično razmišljati in včasih tudi v celoti izgubi občutek, kdo je on sam in kdo so drugi. V tem obdobju ga obvadujejo blodnje, halucinacije ter neorganizirano mišljenje.  Ponavadi se psihoza prvič pojavi v zgodnjem odraslem obdobju (med 20. in 30. letom).

POZITIVNI SIMPTOMI PSIHOZE 

Blodnje so nenavadne misli, ki nimajo realne osnove. Tako lahko naprimer bolniki verjamejo, da jim nekdo sledi, jih snema in jim prisluškuje, ali pa jim hoče škodovati; lahko verjamejo, da nekdo “bere” njihove misli ali da jim “pošilja” misli v glavo; lahko so prepričani, da nekdo kontrolira, kaj mislijo in čutijo, ali pa jim ukazuje, kako naj ravnajo; lahko mislijo, da so neke druge osebe ali da imajo v sebi nenavadno moč in sposobnost. 

Halucinacije so motnje zaznavanja. Bolniki s psihozo najpogosteje slišijo glasove (prisluhi), ki komentirajo njihovo vedenje, včasih jih žalijo ali pa jim ukazujejo. Včasih vidijo stvari, ki jih v resnici ni (prividi). Lahko pa bolniki tudi vonjajo smrad in nenavadne vonje ali občutijo dotike po koži, zbadanje in bolečino po telesu takrat, ko za to ni nobenega telesnega razloga (halucinacije telesnih občutkov).

Neorganizirano mišljenje pomeni, da si misli  ne sledijo v logičnem zaporedju, pač pa je zveza med njimi slaba ali pa je sploh ni. Tako bolniki skačejo iz ene teme na drugo, ne da bi opazili, da med njimi ni nobene logične zveze.

NEGATIVNI SIMPTOMI PSIHOZE

Negativni simptomi psihoze so: socialni umik, neustrezno in plitko čustvovanje ter ravnodušnost in pasivnost. Bolniki lahko govorijo z monotonim glasom brez čustvene spremljave in tudi sicer ne zaznajo pri sebi nobenih čustev. Negativni simptomi so lahko po prvem obdobju bolezni bolj obremenjujoči za bolnika in njegovo družino od pozitivnih, ki se ponavadi hitreje ublažijo ali celo minejo.

NEKRITIČNOST

Ena najtežjih značilnosti psihoze je, da bolnik ne verjame, da je bolan. Občutki, misli, glasovi, vse se mu zdi realno, vse se mu “res dogaja”. Zato težko verjame tistim, ki mu govorijo, da gre za bolezen. Temu pojavu pravimo nekritičnost do bolezni. Včasih zaradi nekritičnosti bolnika s psihozo pripeljejo in sprejmejo v bolnišnico brez njegove privolitve, proti njegovi volji. Šele, ko se z zdravili dovolj pozdravi, da nima več nerealnih blodenj in halucinacij, lahko sam spozna, da je imel psihozo in da je bilo zdravljenje potrebno. Nekritičnost je tudi razlog, da bolniki s psihozo velikokrat prenehajo z jemanjem zdravil, čeprav jim je zdravnik svetoval, daj jih redno uživajo. 

• dednost (psihoze se pogosteje pojavijo v posameznih družinah)
• neravnovesje nekaterih prenašalnih snovi v možganih – t.i. nevrotransmiterjev (zaradi podedovane nagnjenosti k tem u neravnovesju)
• uživanje drog ali drugače škodljivih snovi (poruši ravnovesje v možganih in lahko povzroči psihotične simptome in znake)
• poškodbam možganov po hujših travmah lahko sladi razvoj psihoze 
• hud stres in velika življenjska sprememba je lahko sprožilni dejavnik za začetek psihotičnosti pri osebi, ki je dedno nagnjena k nastanku te bolezni

Kako lahko zdravnik ugotovi, ali imate psihozo ?

Zdravnik lahko ugotovi največ iz pogovorov z vami, z vašo družino, partnerjem ali prijatelji.

Pomembne so tudi različne telesne in laboratorijske preiskave, slikanje možganov (CT, MRI), izvedba določenih testov, ki lahko pokažejo prisotnost drog v organizmu, psihološki pregled in psihosocialna ocena (služba, šola, socialni stiki, finančna situacija ...). Poleg vsega tega je pomembna še dolžina trajanja težav in časovni potek težav.

Na osnovi temeljite analize naštetega zdravnik postavi diagnozo in se odloči za primerno zdravljenje.

Zdravljenje psihoze temelji na štirih temeljih:

• zdravila (antipsihotiki)
• psihoterapija
• socialna rehabilitacija
• vključevanje in izobraževanje družine in partnerja

Poznamo že vrsto zdravil - antipsihotikov, ki pomagajo uravnovesiti biokemično neravnovesje v možganih. Ta zdravila zmanjšujejo halucinacije in blodnje ter izboljšajo miselni tok, tako da postane bolj urejen in logičen. Vendar ta zdravila psihozo samo zazdravijo in je ne pozdravijo. Zato po prenehanju jemanja ali ob nerednem jemanju zdravil zelo velikokrat pride do ponovnega poslabšanja in pojava halucinacij in blodenj. Kljub temu, da ta zdravila le blažijo simptome in psihoze ne pozdravijo jih je za normalno življenje nujno redno jemati!

Po prvi epizodi psihoze priporočajo 1 do 3 leta rednega jemanja antipsihotikov, nato pa jih poskusno počasi ukinemo.

Če se bolezen ponovi več kakor enkrat moramo antipsihotična zdravila jemati 5 ali več let, marsikdo pa jih za normalno funkcioniranje potrebuje vse življenje.

Bolezen se rada ponavlja, zato moramo zdravljenje vzeti resno in z zdravili ne prenehati na lastno pest.

Ena od raziskav je pokazala, da se je pri 60 – 80% tistih bolnikov, ki so prehitro prenehali jemati zdravila, bolezen ponovila že v prvem letu po zdravljenju. Pri tistih, ki so zdravila jemali dlje kot eno leto po zdravljenju , pa se je bolezen povrnila  samo v 10%. 

Zdravila za zdravljenje psihoze so antipsihotiki, ki jih delimo na starejše ali klasične  in novejše ali atipične.
 

NOVEJŠI                                                  STAREJŠI

Risperdal, Risset, Torendo (risperidon)          Haldol (haloperidol)

Zyprexa  (olanzapin)                                        Moditen, Lyogen (flufenazin)

Leponex (klozapin)                                            Clopixol (cuklopentiksol)                                                            
Seroquel (kvetiapin)                                         Prazine (promazin)

Solian (amisluprid)                                           Nozinan (levomepromazin)

Zeldox  (ziprazidon)                                          Fluanxol (flupentiksol)

Abilify   (aripiprazol)                                          Eglonyl (sulpirid)

 
Antipsihotiki so zdravila, ki ne povzročajo odvisnosti, se nanje ne navadimo in nimajo trajnih škodljivih posledic za telo. Zato se jih ne bojmo! Bojmo se raje poslabšanj in ponovitev psihoze, ki povsem poruši normalno človekovo funkcioniranje in življenje!
 
Premislite kaj je slabše in kaj boljše: občutek, da vas zasledujejo, preganjajo in nenehno poslušanje neprijetnih glasov ali redno jemanje zdravil, ki vse te občutke preprečijo in omogočajo bolj urejeno in mirno življenje?

Antipsihotična zdravila imajo neželene učinke, tako kot skoraj vsa druga zdravila. Zlasti v prvih tednih jemanja so lahko moteča suha usta, zamegljen vid, zaprtje in omotica. Ti neprijetni učinki navadno minejo po določenem času. Drugi možni neželeni učinki so nemir (podoben je tesnobi), tresenje in togost okončin. Vse to so dokaj neprijetni občutki, ki pa niso nevarni in jih lahko v sodelovanju z zdravnikom uspešno ublažimo.

Kakršnekoli težave že imate - v vsakem primeru se o svojih skrbeh najprej pogovorite z zdravnikom.

V času zdravljenja je potrebno poskrbeti za kontracepcijo, saj lahko stres nosečnosti pri ženski povzroči ponovitev bolezni.
Zaradi bolezni in zahtevnosti zdravljenja psihoze naj ženske nosečnost načrtujejo v sodelovanju s psihiatrom. 

Zavedati se je treba, da je psihoza dedna in da ima otrok večjo verjetnost, da bo zbolel za psihozo, če je kdo od staršev bolnik. Seveda lahko zboli tudi oseba, katere noben od staršev ni imel psihoze. Vsekakor naj  človek s psihozo načrtuje otroke, kadar je partnerski odnos dober, razmere v družini stabilne in sta oba partnerja ter tudi ostali bližnj svojci dobro poučeni o bolezni in njenem poteku. 

Poiščite odgovore na svoja vprašanja o psihozi. Pogovarjajte se o bolezni s svojim zdravnikom in ljudmi, ki so vam blizu in jim zaupate. Redno jemljite zdravila, dokler se z zdravnikom ne odločite, da je čas za zmanjševanje. Izjemno pomembno je, da ne prenehate z zdravili sami od sebe, sicer se neprijetni znaki psihoze povrnejo.

Poiščite si družbo, ki vam je blizu in vas razume. Pojdite med ljudi, ne zapirajte se v hišo.

Bodite telesno aktivni – sprehod, kolesarjenje, tek in podobne dejavnosti pomagajo pri zmanjševanju stresa in povečujejo sposobnost obvladovanja simptomov psihoze.

Če vas bližnji, ki vas imajo radi, opozorijo, da se je mogoče bolezen ponovila, saj pri vas opažajo začetne znake poslabšanja (kot so nespečnost, razdražljivost, nezbranost, zamišljenost), jih poslušajte in se oglasite pri svojem zdravniku prej kot ste dogovorjeni.

Po svojih močeh zmanjšajte ali prenehajte s kajenjem in pitjem kave. Ne pijte alkohola in ne uživajte drog. Vse naštete snovi lahko sprožijo ponovitev bolezni.

Probleme rešujte po malem, enega naenkrat. Med boleznijo se ne lotevajte velikih sprememb v življenju.

Nikoli ne obupajte - kadar ste v stiski prosite za pomoč!

Ivana Orleanska, John Nash (matematik, nobelov nagrajenec), Syd Barrett (član skupine Pink Floyd), Vaclav Nižinski (znani ruski plesalec), Antonin Artaud (dramatik), Jack Kerouac (pisatelj)....

Priredil Iztok Lešer, dr.med., specialist psihiatrije

(Informacija na spletu ne more nadomestiti pogovora z zdravnikom!
 
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z menoj. 

Če ne boste našli odgovorov na svoja vprašanja, me lahko pokličete na TELEFON 090 93 60 44 VSAK DAN OD 21:00 do 00:00 (poskusite lahko tudi druge ure) in svetoval vam bom osebno. Če se ne oglasim takoj poskusite kasneje ali naslednji dan. Cena klica je 1,9900 €/minuto. 

Iztok Lešer, dr.med., specialist psihiatrije